Čeprav ni treba vsega meriti, je zelo pomembno izboljšati merjenje in ocenjevanje na študente osredotočenih učnih rezultatov. V tej temi bomo argumentirali glavne namene merjenja rezultatov poučevanja tujih jezikov in predstavili strategije in tehnike za merjenje in ocenjevanje, ki bi se učiteljem tujih jezikov lahko zdeli koristni pri oblikovanju načinov ocenjevanja rezultatov poučevanja vaših učencev.
8.4.1. Glavni nameni ocenjevanja učnih rezultatov
Da bi praktično pristopili k ocenjevanju in zbiranju podatkov, povezanih z njim, in torej odgovorili, zakaj sta pomembna, bomo v ta namen sprožili razpravo o treh glavnih namenih.
- namen: Vpliv in nadaljnji razvoj poučevanja in učenja
Podatke, ki izhajajo iz izmerjenih rezultatov poučevanja, lahko učenci uporabijo za pridobitev jasne slike o tem, kje so, njihovi učitelji pa za oblikovanje ali preoblikovanje svojega poučevanja tako, da pozitivno vpliva na učenje. Ta praksa bi lahko identificirala posebna področja, na katerih učenci niso dosegljivi, in vodila do načrtov popravnega poučevanja ali ponudila vpogled v skupine učencev glede njihove splošne uspešnosti in kje se pojavijo potrebe po prilagoditvah poučevanja skupin. Poleg tega bi lahko zbrane informacije z merjenjem rezultatov poučevanja ponudile pomembno pomoč učencem pri spremljanju in nadzoru njihovih učnih postopkov, proslavljanju njihovega napredka in dosežkov ter neposrednem usmerjanju k njihovim ciljem in željam. Nazadnje, izobraževalcem tujih jezikov, individualno ali kolektivno, lahko to zagotovi napotke in smernice o tem, kateri tečaji in tehnike dosegajo njihove cilje, za katero vrsto učencev, kdaj ali v kakšnem kontekstu in ali so spremembe nujne.
- namen: Vpliv in nadaljnji razvoj poučevanja in učenja
Izobraževalci, ki izvajajo raziskave, pridejo do zaključkov s preiskavo in analizo zbranih podatkov in jih lahko uporabijo za vrednotenje, oblikovanje in preoblikovanje praks v velikem obsegu. Ta raziskava se osredotoča na boljše in širše razumevanje tega, kateri modeli, strategije in tehnike poučevanja so najučinkovitejši in pod kakšnimi posebnimi pogoji. Ta drugi namen se šteje (Esdal L., Education Evolving Report, 2018) za naprednejšega v smislu merjenja na študente osredotočenega poučevanja.
- namen: Zagotavljanje preglednosti in odgovornosti
Ne glede na to, ali se poučevanje tujih jezikov izvaja prek zasebnih ali javnih kanalov, vsi vključeni deležniki (npr. učenci, družine, skupnosti, zasebni in javni oblikovalci politik itd.) cenijo (Esdal L., Poročilo o razvoju izobraževanja, 2018) uporabo podatkov in dokazov, ki jim pomagajo spoznati kako se izvajajo učenci in njihovi učitelji. Učenci lahko izkoristijo dokaze za izbiro ustreznih učiteljev, učitelji lahko izboljšajo prakse in vzdržujejo uspešne, oblikovalci politik lahko zapolnijo vrzeli ali dodatno podprejo učne prakse, posredujejo, kjer je potrebno, itd.
Za nadaljnjo okrepitev zgornjega argumenta predlagamo, da se te namene obravnava skozi leče jasnosti in objektivnosti. Ocenjevanje rezultatov poučevanja je namensko in ima lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju jasnih, primerljivih rezultatov pri različnih učencih in učiteljih. Ne glede na to, da ni absolutni medij, nam lahko merjenje rezultatov poučevanja pomaga, da se izognemo pristranskosti in stopimo v bolj vključujoče obdobje za vse učence.
8.4.2. Strategije in tehnike ocenjevanja
V tem razdelku se sklicuje na šest (6) ocenjevalnih in merilnih strategij in uporabljenih tehnik, ki podpirajo prej omenjene namene za na študente osredotočene rezultate poučevanja (Esdal L., Education Evolving Report, 2018).
- Preizkusi dosežkov. To je tradicionalna tehnika za ocenjevanje učnih rezultatov učencev. Običajno so v obliki z več možnostmi izbire ali drži/ne drži. Testi, ki so v bolj zapleteni obliki, spadajo v drugo kategorijo, ki je predstavljena spodaj (ocene uspešnosti).
- Vgrajene ocene. Ta vrsta vključuje zbiranje podatkov in dokazov med vključevanjem učencev v učne dejavnosti. Na primer, učenec, ki igra spletno računalniško igro za vadbo jezikovne spretnosti, ustvari dokaze o konceptih, ki jih razume in ne razume; predstavljajo situacijo, ki prihaja iz bližnje prihodnosti, “raziskovalci razvijajo tehnologijo za prepoznavanje obraznih izrazov za spremljanje učenca, ko sodeluje v svetu virtualne resničnosti, da bi ocenili njihovo radovednost.” (Esdal L., Poročilo o razvoju izobraževanja, 2018). Ker poučevanju tujih jezikov vedno bolj pomaga tehnologija, se podatki, ki bi jih lahko pregledali kot t.i. vgrajene ocene, ne da bi se učenci tega sploh zavedali, hitro kopičijo.
- Ocene uspešnosti. Ta vrsta od učencev zahteva, da se poglobijo v zapleten problem ali primer, predstavijo svoje delo ali ustvarijo oprijemljivo končno rešitev. Evalvacija se opravi glede na rubriko, model standarda dela ali oboje. Končna ocena je narejena na podlagi različnih vidikov uspešnosti. Ocenjevalec lahko v tem primeru izsledi dokaze, na primer o spretnostih pisanja, ustvarjalnosti ali sposobnosti sodelovanja v timskem delu. Čeprav ta vrsta ocenjevanja ni nova, so trenutni preboji v tehnologiji in psihometrični praksi povečali njeno izvedljivost, zanesljivost in učinkovitost.
- Vzorčne ocene dela. Uspešnost učencev ocenjujejo z vzorcem njihovega dela, torej tistega, ki ga izbere učenec, učitelj ali naključno. Ocenjevalci uporabljajo tehnike, podobne tistim, ki se uporabljajo za ocenjevanje uspešnosti – kot so rubrike in/ali modeli vzorcev dela. Oseba, ki ocenjuje, je lahko učitelj ali nadzornik.
- Opazovanja na terenu. Ta vrsta ocenjevanja vključuje prisotnost učiteljev in opazovanje med poučevanjem. Gre za tehniko, ki se že dolgo uporablja v predšolski vzgoji. V primeru odraslih učencev bodo učitelji morda raje opazovali in beležili zaznave, npr. koliko vključeni v nalogo so učenci oziroma ali so v ustreznih okvirih te naloge. Učitelji z opazovanjem na terenu beležijo vedenjske znake glede na rubriko.
- Ankete. Ta vrsta ocenjevanja se uporablja za merjenje občutkov in čustev učencev (tj. ali se počutijo spoštovane, podprte, varne v izobraževalnem okolju itd.) ali kako sami uresničujejo svoje sposobnosti (tj. mehke veščine, jezikovne spretnosti , miselnost itd.). Včasih se lahko izvede anketa za skupine učencev in njihovih učiteljev, ki jim dajo podoben nabor vprašanj, da dobijo obojestranske poglede na to, kar se meri. Na primer: ujemajoča se anketa, ki meri socialno-čustvene kompetence, opisane v temi 9.1.1, lahko od učenca zahteva, da poroča o sebi, o svoji zaznani ravni obvladovanja kompetence, hkrati pa prosi svojega učitelja, naj komentirajte dojemanje istega učenca.
