Pomoč pri učenju tujega jezika srednješolcev z učnimi težavami

Ob vstopu v srednjo šolo, se dijaki srečajo z novimi zahtevami in pričakovanji. Veliko učencev z učnimi težavami ima slabo razvite osnovne šolske spretnosti in metakognitivne strategije. Te težave so najbolj izražene pri splošnih izobraževalnih predmetih, vključno z angleščino. Težave pri učenju angleščine najpogosteje izvirajo iz maternega jezika in se zato izražajo na enak način, lahko pa nastanejo tudi zaradi težav s spominom, tesnobe in težav pri obvladovanju slovnice.

Poudarek je na pomoči učencu z učnimi težavami pri učenju angleščine in navajanju različnih prilagoditev, pristopov in priporočil. V okviru strategij, pristopov in metod za učenje in poučevanje angleščine, moramo opredeliti metakognicijo, strategije učenja jezikov, več-čutno učenje, mnemotehnike, grafične organizatorje in pomnilniške kartice.

Ko učenci z učnimi težavami zaključijo osnovno šolo in postanejo dijaki, se njihove težave ne končajo, ampak se pogosto stopnjujejo. Izbira srednje šole je pri teh dijakih običajno ožja, saj so zaradi težav v osnovni šoli pogosto manj uspešni. Ob vstopu v srednjo šolo se soočajo z novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, ki jim sami pogosto niso kos.

Prehod v srednjo šolo in s tem povezan proces prilagajanja, je lahko stresen za vse učence, še posebej pa je stresen za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli učne težave. Strategije, ki se uporabljajo v osnovni šoli, tukaj ne delujejo enako. V osnovni šoli je tudi okolje precej zaščitniško, v srednji šoli pa se od dijaka pričakuje, da že obvlada in učinkovito uporablja osnovnošolske veščine.

Nekatere značilnosti delovanja dijakov s SUT, ki lahko ovirajo učno učinkovitost in psihosocialno prilagoditev v srednji šoli:

• Učenje in šolsko znanje

Mladostniki s SUT imajo pogosto premalo pridobljenih osnovnošolskih spretnosti branja, pravilnega pisanja in računanja. Njihovo predznanje je pogosto preveč pomanjkljivo, da bi lahko sledili pouku in temu ustrezno pridobivali nova znanja.

• Spoznanje in metakognicija

učenci imajo pogosto nerazvite jezikovne spretnosti, težave s spominom in težave v višjih metakognitivnih in izvršilnih procesih. Na področju jezika lahko pomanjkljivosti ovirajo razumevanje in usvajanje abstraktnih pojmov.

• Motivacija

učenci s SUT se pogosto srečujejo s težavami na področju motivacije. Te težave so povezane z doživljanjem občutka vlaganja truda v učenje, postavljanjem pričakovanj in ciljev ter škodljivimi posledicami neuspeha.

• Socialne veščine

učenci s CMO imajo morda nerazvite osnovne socialne veščine. Posledično ne izpolnjujejo pričakovanj in zahtev srednješolskega okolja, težave pa imajo tudi v izven šolskem življenju.

• Samopodoba

Veliko učencev z učnimi težavami ima nižjo samopodobo. Pogosto doživljajo občutek sramu in neuspeha.

Najučinkovitejši pristop k zmanjševanju šolskega neuspeha učencev z učnimi težavami je inkluzija.

Eden najpomembnejših dejavnikov inkluzivnega izobraževanja v srednjih šolah je prilagajanje kurikuluma. Ker so učitelji osredotočeni na vsebino predmeta, ki ga poučujejo in imajo manj pedagoškega znanja, je izvajanje inkluzij v srednjih šolah še težje kot v osnovnih šolah.

• Cerkovnik, B. (2003). Specifične učne težave in učna pomoč pri učenju angleškega jezika. Didakta, 68/69, str. 65-68.
• Grašič, A., Kavkler, M., Magajna, L., Lipec Stopar, M., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G. in Janželj, L. (2010). Težave dijakov pri učenju v poklicnem in strokovnem izobraževanju: opredelitev, prepoznavanje, oblike in mreža pomoči (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

Cilji:

• Ocena sposobnosti, znanja in učnih strategij učenca z učnimi težavami pri učenju angleščine.
• Priprava usposabljanja, ki vključuje ustrezne strategije, dejavnosti, naloge in gradiva, ki bodo prispevala k boljšemu znanju angleščine in učinkovitejšim učnim strategijam učenca.
• Namen je pripraviti ustrezno usposabljanje za pridobivanje znanj in učnih strategij za angleščino za učence z učnimi težavami, ki obiskuje triletni program.

Raziskave kažejo, da ima učenje tujega jezika številne pozitivne učinke. Učenci tako izboljšajo svoje komunikacijske sposobnosti, kognitivni razvoj, kulturno zavest in zaposlitvene možnosti. Učenje tujega jezika razvija boljše kognitivne sposobnosti na področjih, kot so miselna fleksibilnost, ustvarjalnost, divergentno mišljenje in miselne operacije višjega reda. Prispeva tudi k boljšemu poslušanju in spominu.

Nekatere jezikovne pomanjkljivosti v materinem jeziku, ki lahko vplivajo na učenje tujih jezikov:

Branje

• Slaba sposobnost branja ali slabo razumevanje branja.
• Mešanje podobnih črk in številk, njihovo obračanje ali napačen vrstni red črk.
• Težave pri branju naslovov, drobnega tiska itd.

Pisanje

• Težave s pisanjem idej in/ali organiziranjem misli na papir.
• Obračanje ali izpuščanje črk in besed med pisanjem.
• Težave s strukturo stavkov, organizacijo in tehniko pisanja.
• Ista beseda je v enem izdelku pogosto napisana drugače.

Sluh

• Ne odziva se na govorjeni jezik ali nenehno narobe razume povedano.
• Motijo ga različni zvoki ali je preveč občutljiv na zvok.

Pozornost

• Kratkotrajna pozornost ali impulzivnost.
• Težave pri navajanju na rutino.

• uporaba strukturiranih, več-čutnih, neposrednih in eksplicitnih učnih pristopov, ki učencem pomagajo razumeti strukturo jezika in zagotavljajo zadostne možnosti za utrjevanje,
• ustrezno učno okolje (razumevanje, podpora, …),
• prilagojen učni tempo,
• natančno pojasnjena pričakovanja glede sodelovanja, domače naloge ipd.,
• predvidljiva struktura ure (rutina),
• zajamčen čas za ponovitev snovi na vsako uro,
• uporaba več-čutnih gradiv,
• več časa za reševanje nalog, pisanje zapiskov itd.,
• podaljšan čas za teste,
• da nekdo prebere svoje testne naloge,
• uporaba računalnika pri pisanju itd.,
• učenje samo osnovnega besedišča,
• predložene ključne besede za pomoč pri pisanju eseja, obnovitvi itd.,
• razrednik (npr. za pisanje zapiskov),
• zmanjšan obseg branja v razredu.

Več-čutni pristop je učinkovit način za pomoč učencem in dijakom z učnimi težavami pri učenju tujega jezika, saj pri učenju vključuje več čutnih kanalov. Učitelji lahko uporabljajo različne in ustvarjalne strategije, ki niso značilne za tradicionalni pouk.

Več-čutne tehnike, ki poudarjajo neposredno in eksplicitno govorno poučevanje z učnimi kartami ter vajami branja, pisanja in govora, lahko olajšajo učenje jezikov učencem z učnimi težavami.