Primer dobre prakse na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj

Pomen učenja angleščine za učence s posebnimi potrebami, je predvsem v njegovi uporabnosti pri nadaljnjem izobraževanju, v omejeni širitvi njihovih komunikacijskih veščin predvsem v zasebnem življenju in zato v tem kontekstu v večji vključenosti v okolje. Razvoj komunikacijskih veščin poteka v povezavi s kulturnim okvirom njihovega materinega jezika. Poleg tega se učenci seznanjajo z drugačnostjo in s tem spoznanjem krepijo svojo etnično integriteto.

Na naši šoli, kot primer dobre prakse, izvajamo učenje s pomočjo interaktivnih tabel, s pomočjo računalnika ali drugih avdio – vizualnih sredstev. Učenci znanje pridobivajo s pomočjo različnih metod. Pri tem mislimo na reševanje različnih zabavnih interaktivnih nalog, križank, igranje tombole z angleškimi besedami ali številkami, iskanje angleških rim in številne druge družabne igre. Učencem v večini primerov najbolj ustreza vizualno-slušni pristop. Poudarek je na ustni komunikaciji, saj imajo učenci že veliko težav s samim pisnim izražanjem v materinem jeziku. Uporabljajo pa tudi učbenike in delovne zvezke.

Opisali smo primer dobre prakse pri delu z učenci s posebnimi potrebami na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki letos praznuje 70 let svojega delovanja. Šola izvaja posebej prilagojen program in program z nižjim izobrazbenim standardom.

Po učnem načrtu se učenci srečujejo s poukom tujih jezikov v sedmem, osmem in devetem razredu, gre torej za starostno skupino med 12 in 15 let. Tedensko imajo na urniku dve uri tujega jezika.

Učenci, ki so vpisani v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, se začnejo učiti angleščine v 7. razredu in nadaljujejo v 8. in 9. razredu. Gre za učence s posebnimi potrebami. Vsak izmed njih ima različne potrebe in sposobnosti. Mnogi med njimi imajo težave pri govorjenju in izražanju v materinem jeziku, zato je učenje tujega jezika še toliko bolj zahtevno.

V Sloveniji je učenje angleščine po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, del obveznega osnovnošolskega programa. Pouk mora biti jasno prilagojen razvojni stopnji učencev, njihovim interesom in sposobnostim. Zaradi velikega zanimanja za učenje angleščine, smo uvedli tudi interesno dejavnost za angleščino, v katero se lahko vključi vsak učenec, če to želi.

• spoznavajo načine sporazumevanja in jezik kot eno izmed sredstev komunikacije,
• spoznajo, da je angleščina sredstvo mednarodne komunikacije,
• razširjajo lastne komunikacijske sposobnosti,
• spoznavajo kulturne značilnosti tuje države,
• krepijo radovednost, želje in potrebe po novem znanju,
• razvijajo smisel za jezik, pozitiven odnos do predmeta in veselje do učenja angleščine,
• se pripravljajo na učenje angleščine v nadaljnjem izobraževanju,
• oblikujejo osebne učne cilje, spoznanja in vrednotenja svojih dosežkov ter si prizadevajo za izboljšave…

Zadovoljstvo in znanje učencev ob zaključku šolanja v 9. razredu, nam vsako leto dokazuje, da je učenje angleščine s strani učencev nižjega izobrazbenega standarda res primer dobre prakse. Z angleščino se nato srečujejo tudi v srednji šoli, kamor pridejo z dobro podlago in pozitivnim odnosom do predmeta.

Med poukom uporabljamo tudi maternščino. V večji meri pa se pri poučevanju uporablja angleščina, saj se učimo v tujem jeziku in ne o njem. Učenci lažje razumejo, če med govorom vse jasno pokažemo ali narišemo, uporabljamo živahno mimiko, kretnje, včasih pantomimo.

Učni princip individualizacije – prilagojen posamezniku

Učno načelo sistematičnosti – snov mora biti jasna, razumljiva in pregledna

Učni princip postopnosti – od lahkega k težkemu, od znanega k neznanemu

• širijo svoje komunikacijske veščine preko jezikovnih meja materinega jezika,
• spoznavajo kulture tuje države,
• spoznavajo in razvijajo samostojno učno strategijo.

–