Nazaj na tečaj

Poučevanje tujih jezikov za učence z učnimi težavami

0% Končano
0/0 Korakov
  1. Modul 1. O učnih težavah
    1 Tema
    |
    1 Kviz
  2. Modul 2. Učni cilji pri učenju tujih jezikov
    7 Tem
    |
    1 Kviz
  3. Modul 3. Opis ključnih načel
    5 Tem
    |
    1 Kviz
  4. Modul 4. Metodologija pouka
    9 Tem
    |
    1 Kviz
  5. Modul 5. Vaje
    5 Tem
    |
    1 Kviz
  6. Modul 6. Napotki učiteljem
    5 Tem
    |
    1 Kviz
  7. Modul 7. Dobre prakse
    3 Tem
    |
    1 Kviz
  8. Modul 8. Kako oceniti rezultate poučevanja
    5 Tem
    |
    1 Kviz
NAPREDEK MODULA
0% Končano

V tej temi predstavljamo raziskavo (Esdal L., Education Evolving Report, 2018), ki je priznana kot pomembna in pomembna za učence tujih jezikov vseh starosti, da bi uspeli v akademskem kontekstu, kontekstu zaposljivosti, državljanske udeležbe in v svojem življenju na splošno – in je pomemben tudi za učence, družine, skupnosti, učitelje in delodajalce.

8.1.1.   Ključna področja kompetenc

Ob upoštevanju, da imajo različne skupnosti različna etnična, rasna, kulturna, jezikovna, socialna, ekonomska in ideološka ozadja, Esdal predlaga, da so v večini skupnosti cenjena naslednja štiri področja. Kljub številnim razlikam vse vabimo k vključujočemu, k kompetencam usmerjenemu kontekstu opredelitve.

  • Področje vsebinskih kompetenc

Ključne kompetence na tem področju so: akademske discipline, kot so razumevanje jezika, umetnosti in družboslovja, vključno z znanjem o različnih kulturah in ozadjih; Lastno, kulturno in globalno znanje, kot je razumevanje posameznikovega osebnega ozadja in prednikov, kultur in miselnosti, ki se razlikujejo od lastnih, globalnih trendov na makro ravni in jezikov sveta; in Tehnološka in medijska pismenost, kar pomeni, kako brskati po neomejenih delih informacij na internetu in hkrati znati oceniti verodostojnost ter uporabiti tehnologijo in njene izdelke za ustvarjanje in posredovanje informacij.

Kar zadeva to področje, dokazi izhajajo iz načela, da višji mentalni procesi temeljijo na temeljnem vsebinskem znanju, to sta računanje in pismenost.

Pri ocenjevanju tega področja s standardiziranimi testi branja in računanja lahko opazimo takojšnjo korelacijo z uspehom na drugih življenjskih področjih. Vendar pa drugi zagovarjajo, da je uspeh pri testih mogoče pripisati tudi veščinam, ki obstajajo skupaj z znanjem o vsebini in akademskimi sposobnostmi, in sicer z učnimi veščinami, vztrajnostjo, kratkoročnim spominom, pa tudi s tistimi, ki so povezane z drugimi vidiki, kot je npr. socialno-ekonomski status.

  • Področje kognitivnih kompetenc

Ključne kompetence na tem področju so: kritično razmišljanje, to je konceptualizacija = analiza = sintetiziranje = vrednotenje vseh informacij, zbranih ko absorbiramo in med absorbiranjem, doživljanjem, razmišljanjem in sklepanjem o zunanjem okolju – in uporaba tega vnosa za ukrepanje; Ustvarjalnost (ki jo imenujemo tudi inovativna miselnost), kot je uporaba domišljije, izvirno ali nestandardno razmišljanje za dokončanje nalog, iskanje rešitev, ustvarjanje umetniških del ali improviziranje izumov; in Komunikacija, kar pomeni pisanje, govorjenje, poslušanje in druge neverbalne veščine za komuniciranje z drugimi.

Zagovorniki tega področja zagovarjajo vsestranskost inteligence in dejstvo, da se s spodbujanjem in podpiranjem pozitivnih miselnih nastavitev lahko okrepi splošna kompetenca na tem področju. Esdal opozarja na pripoved, da so kompetence na tem področju v veliki meri odvisne od konteksta (tj. ne »prenašajo« se dobro med področji), kar nato poudarja vrednost ustvarjanja in izvajanja izkušenj poučevanja, ki istočasno krepijo tako kognitivne kompetence kot vsebinske kompetence.

  • Področje socialno-čustvenih kompetenc (mehke veščine)

Ključne kompetence na tem področju so: samoučinkovitost, izkazovanje prepričanja in zaupanja v lastno sposobnost, da se izpolni situacija, naloga, dejavnost ali aspiracija; Pozitivna samopodoba (imenovana tudi upanje, pozitivna identiteta), ki kaže pozitivno samopodobo o tem, kdo smo, vključno z več vidiki posameznikove identitete in kaj bo v prihodnosti; Miselnost rasti, prepričanje, da sta inteligenca in sposobnost vsestranski in da se lahko sčasoma trudimo izboljšati; Radovednost (imenovana tudi intrinzična motivacija), ki kaže notranjo željo po pridobivanju znanja o svetu in raziskovanju sveta; Samozavedanje (imenovano tudi čuječnost), zmožnost prepoznavanja lastnih čustev, misli, vrednot in vedenja – ter njihovega odnosa do drugih; Samoupravljanje (imenovano tudi samoregulacija), sposobnost obvladovanja lastne občutljivosti, misli in vedenja v različnih okoliščinah; Vztrajnost, sposobnost ostati pri nalogi pri delu za rešitev ali cilju, kljub oviram; Socialna ozaveščenost (imenovana tudi empatija), sposobnost in želja po popolnem in globokem razumevanju izkušenj in čustev drugih, zlasti tistih iz kulturnih kontekstov, ki so drugačni od lastnega; Veščine odnosov (imenovane tudi socialne veščine). Sposobnost ustvarjanja in vzdrževanja zdravih in izpolnjujočih odnosov z drugimi; Sodelovanje (imenovano tudi timsko delo), za produktivno sodelovanje z drugimi za skupni namen ali cilj; Velikodušnost (imenovana tudi državljanska odgovornost), prepričanje, da so vsi pomembni, in predanost služenju skupnosti, okolju in svetu.

Poučevanje za učenje na tem področju bi moralo poudarjati razumevanje in upoštevati, kako lahko ljudje iz različnih okolij gledajo in vrednotijo te kompetence na različne načine. Esdal predlaga, da je kompetence na tem področju mogoče enostavno oblikovati in niso določene, jih je mogoče dodatno izboljšati z učnimi izkušnjami in intervencijami, pomagajo pri učenju na drugih področjih in so povezane z dosežki na več področjih akademske uspešnosti, kariere, državljanske udeležbe, in življenju.

  • Področje »navigacijskih« kompetenc (praktične veščine)

Ključne kompetence na tem področju so: veščine raziskovanja in načrtovanja, raziskovanje in prepoznavanje interesov, raziskovanje možnih prihodnjih karier in poti ter ciljanje na dolgoročne življenjske cilje; Priložnosti za iskanje veščin, prijava na fakulteto in za finančno pomoč, iskanje štipendij, iskanje služb in opravljanje razgovorov za službo; Veščine socialnega kapitala, negovanje mreženja, iskanje mentorjev in vlaganje v socialni kapital za iskanje in zasledovanje priložnosti za poklicno rast; Praktične življenjske veščine, ravnanje z denarjem in finančna pismenost, iskanje bivališča, organiziranje zdrave prehrane ter skrb za fizično in duševno zdravje.

Večina dokazov za to področje izhaja iz ocen programov, ki učencem uspešno pomagajo razviti in izboljšati veščine na tem področju, in iz študij, ki kažejo, da so ovire, kot so zapleteni vpisi in obrazci za finančno pomoč, še posebej pomembne za nekatere učence in njihovo okolje. Globalizacija in tehnološki napredek postajata vse bolj gonilna dejavnika za osredotočanje na razvoj kompetenc na tem področju, saj sta povečala stopnjo menjave služb in kariere ter tako vplivala na ekonomsko mobilnost.